Ignac Schmidt v svoji peti knjigi v barvni lestvici predstavi depresijo. V uvodu nas seznani s pojmom in nesluteno razseznostjo bolezni, ki v aktualnem casu dozivlja eksponenten razmah.
Depresija je med najbolj unicujocimi psihiatricnimi motnjami. Po podatkih WHO je v starostni skupini od 15 let do 44 let vodilni vzrok invalidnosti. Okoli 70 odstotkov oseb z depresijo nikoli ne dobi pomoci. Pri okoli 80 odstotkih oseb z depresijo je prizadeto vsakodnevno delovanje, se posebej na delu. Kapitalisticni pogled na depresijo poudarja izgubo delovnega casa, padec produktivnosti, absentizem, brezposelnost in velike stroske. Statistika predpisovanja antidepresivov je osupljiva. Stevilke samo rastejo.
Avtor se v knjigi sprasuje, kaj je s to depresijo, da jo srecujemo povsod okrog nas, pri znancih, prijateljih, sodelavcih, klientih vseh starosti, da polni medije vseh vrst, o depresiji govorijo romani in filmi.
V 23 poglavjih je nanizanih nekaj najpomembnejsih podrocij in primerov depresije, dopolnjenih z naslovi knjig in filmov, ki obravnavajo problematiko. Kot vselej, nam avtor obravnavano tematiko dodatno predstavi z risbami, ki so mu jih narisali klienti v njegovi dolgoletni praksi. V sklepnih poglavjih ponudi tudi moznosti izhodov iz tezav, nacine pomoci in samopomoci.
In zakljuci z mislijo: »Vedno gre za svetlobo in temo. Ko se svetloba dneva umakne temi noci, z uzitkom globoko vdihnite, dovolite si to in se zavejte, da ste se pretolkli skozi se en dan. Jutrisnji bo ze nekaj drugega.«
Anoreksija je najbolj smrtonosna dusevna bolezen, zapise avtor v prvem poglavju. Vprasanja so se mu vselej zdela pomembnejsa kot odgovori, ki so ne glede na to, ali so bili tocni ali napacni, vedno znova odpirali nova vprasanja. Ob delu z anoreksicnimi mladostnicami in mladostniki so bila samo vprasanja, odgovorov pa malo. Zakaj je bolezen tako smrtonosna? Zakaj zbolijo skoraj samo dekleta? Zakaj so skoraj vsa dekleta z anoreksijo tako storilnostna, brezhibna, popolna, brez napake, disciplinirana? Zakaj stremijo k popolnosti za vsako ceno? Zakaj vidijo svoje telo drugacno, kot je v resnici? Zakaj jih je strah? Zakaj se skrivajo? Zakaj imajo tako slabo samopodobo? Zakaj anoreksijo spremljajo znaki skoraj vseh drugih dusevnih motenj? Zakaj so mladostnice z anoreksijo najboljse, najbolj pridne in uspesne, pa tako nesrecne? Zakaj niso nikoli dovolj vitke, lepe, dovolj dobre, vredne? Zakaj so ob nejasnih travmah mocno travmatizirane? Zakaj je uspeh zdravljenja relativno slab? Zakaj je anoreksija tako zapletena motnja? Zakaj so si drevesa, ki jih narisejo razlicna dekleta z anoreksijo, med seboj tako podobna? Zakaj, zakaj, zakaj?
Ignac Schmidt nam tokrat ponuja v branje in temeljit razmislek trideset zgodb mladostnikov, trideset spisov, ki so mu jih le-ti napisali v teku zdravljenja. Vsaki zgodbi dodaja svoj strokovni komentar s strnjenim povzetkom na koncu. Beremo o njihovi jezi, uporu, stresu, strahovih, nasilju, iskanju, vprasanjih, izgubljanju ... Skoraj vsi mladostniki imajo tezave s svojo samopodobo. Skoraj vsi prezivljajo razlicne strese - druzinske, solske, ljubezenske. Avtor jih jemlje skrajno resno, z njimi govori z iskreno ljubeznijo, naklonjenostjo, prijateljstvom, potrpezljivostjo, optimizmom in s humorjem. Z veliko mera humorja. S katerim se mu mnogi odzivajo. Verjame vanje in jim ponuja roko na poti iskanja izhoda iz njihovih tezav. Ogledalo pa nastavlja tudi odraslim. Kaksno podobo smo pripravljeni videti, je odvisno od nas samih.
Odlicen prirocnik za avtogeni trening Hitrost zivljenja sodobnega cloveka postavlja v stanje konstantnega nemira. Stres je vsakodnevni spremljevalec pri vseh opravilih, odraza se tudi na zdravju. Predvsem dolgotrajen vpliv negativnega stresa lahko povzroci resne zdravstvene tezave. Preprecimo jih lahko z ucinkovito rabo sprostitvenih tehnik, kot je npr. avtogeni trening.
Dobra obramba pred stresnim zivljenjem so sprostitvene tehnike, ki jih avtor nasteva kar nekaj in bralcu predlaga, da preizkusi njihov vpliv. Na podlagi lastnih izkusenj pa izpostavlja predvsem tehniko avtogenega treninga. Avtogeni trening sam uporablja ze vrsto let, poleg tega pa je s to sprostitveno tehniko spoznal mnoge svoje paciente in druge skupine ljudi.
Avtogeni trening izhaja iz pomiritve telesa s pomocjo zavesti, posledicno se izvajalec sprosti tudi dusevno in je bolje opremljen za spoprijemanje s tezavami, izzivi, nalogami, utrujenostjo in vsakdanom.
Prirocnik Glava dela cudeze je napisan v poljudnem tonu, saj je namenjen vsem, ki bi zeleli izvedeti vec o postopkih izvajanja avtogenega treninga, udelezencem tecajev avtogenega treninga, hkrati pa je dobro izhodisce za terapevte, ki to tehniko sproscanja uporabljajo pri svojem delu.
Avtorji zelijo preseci tabuje, povezane s posebnimi potrebami, in slednje priblizati osebam, ki delajo, zivijo, ucijo ali vzgajajo in ljubijo osebo s takimi potrebami. Ignac Schmidt se je kot klinicni psiholog vsakodnevno sreceval z otroki in mladostniki z motnjami vseh vrst in seveda z njihovimi starsi, ucitelji, svetovalci in drugimi osebami. V svoji tretji knjigi se je osredotocil predvsem na osebe z motnjo avtisticnega spektra, z motnjo v dusevnem razvoju in pridruzenimi motnjami. Zanimala ga je kvaliteta zivljenja otrok z razlicnimi motnjami, predvsem avtizmom, in njihovih najblizjih, starsev, sorojencev, druzine v celoti. V motnji avtisticnega spektra je poskusil identificirati oziroma najti splosno in izrazil mnenje, da se v okviru spektra lahko bolj ali manj najdemo vsi. Uvedel je celo povsem nov izraz za pojav odvisnosti od spletnih omrezij, imenoval ga je digitalni avtizem. Zaznal je velik problem sprejemanja oseb s podobnimi diagnozami zunaj druzine, v ozji in sirsi okolici. Kot strokovnjak se je srecal s stisko starsev otrok s to motnjo, sprejel je klic na pomoc in se podal na pot iskanja sprejemanja in razumevanja drugacnosti.
Schmidtov prirocnik je dragoceno gradivo, saj se spopada s predstavnim svetom otroka z avtizmom in ga opisuje iz vidika osebe s to motnjo. Zgodbe resnicnih ljudi poudarijo boj velikokrat preobremenjenih starsev in svojcev za pravice otroka s posebnimi potrebami. Poudarijo pa tudi brezmejno ljubezen, ki jo dajejo drug drugemu. Izraz vesoljci v naslovu je uporabljen nagajivo in z mero humorja, saj zeli avtor poudariti, da smo vesoljci vsi in da plujemo na isti vesoljski ladji. Dragoceno gorivo skupne ladje bodo sprejemanje drug drugega, ljubezen in solidarnost.
Knjiga je namenjena starsem in vsem strokovnjakom, ki se srecujejo z osebami s posebnimi potrebami (pedagogom, zdravnikom, socialnim delavcem, terapevtom). Priporocali bi jo tudi vsem bodocim strokovnjakom.
